Kontakni podatki:
Etnološko društvo Srečno
Migojnice 6, p.p. 7, 3302 Griže
Tel.: 051 253 015
E-pošta: jozef.hribar@gmail.com
Muzej je odprt
nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure sredo od 15. do 18. ure
ali po predhodni najavi.

Knjige

DELAVKE KNAPOVKE

Zbirka: Izviri naše dediščine, 4. zvezek
Jože Hribar, Breda Veber, Sonja Hercog
DELAVKE KNAPOVKE
Založništvo: Griže: Etnološko društvo Srečno, 2011

Delavke knapovke so poljuden opisni prikaz dejavnosti žensk v rudniškem okolju Zabukovica–Liboje in izčrpno pripovedovanje o njihovi poklicni poti ter socialni usodi. Posebno pozornost posvečamo ženskam, ki so nekoč delale v rudnikih Zabukovica–Liboje in pri njih. Te ženske so dobesedno knapovke, saj so opravljale težka rudarska dela v jami, na separaciji in na zunanjih rudniških obratih. V rudarskem žargonu rečemo za tiste, ki delajo pri rudniku v pisarnah in drugih službah, da delajo pri knapih; tudi tem ženskam posvečamo zasluženo pozornost. S knjigo želimo predstaviti življenje in delo žensk, ki so desetletja odhajale na rudnik na delo, kar je predstavljalo enega izmed najpomembnejših virov zaslužka za naše kraje.

Rudarski muzej Zabukovica–Liboje pri Etnološkem društvu Srečno v Grižah hrani podatke o 385 ženskah, rojenih v prvi polovici 20. stoletja, v rudniških službah na območju Spodnje Savinjske doline. Namen knjige je podati materialno, družbeno in kulturno podobo življenja knapovk, ki so presenetljivo, a skrbno, s trudom in z delavnostjo, opravljale težaški poklic, sicer rezerviran za moške. Preseneča, da je bila kar polovica delavk stara med 15 in 20 let ter da je prav vse v rudarsko delo prignala socialna stiska.

Prav vsaka knapovka ima svojo življenjsko zgodbo: o marljivosti, o vztrajnosti, o medsebojni pomoči. Vsaka zgodba je enkratno doživljanje takratnega življenja. Vsako pripovedovanje je tudi pripovedovanje mlajšim rodovom in razkrije nekaj, o čemer je bilo do zdaj malo govora

Delavke knapovke so poljuden opisni prikaz dejavnosti žensk v rudniškem okolju Zabukovica–Liboje in izčrpno pripovedovanje o njihovi poklicni poti ter socialni usodi. Posebno pozornost posvečamo ženskam, ki so nekoč delale v rudnikih Zabukovica–Liboje in pri njih. Te ženske so dobesedno knapovke, saj so opravljale težka rudarska dela v jami, na separaciji in na zunanjih rudniških obratih. V rudarskem žargonu rečemo za tiste, ki delajo pri rudniku v pisarnah in drugih službah, da delajo pri knapih; tudi tem ženskam posvečamo zasluženo pozornost. S knjigo želimo predstaviti življenje in delo žensk, ki so desetletja odhajale na rudnik na delo, kar je predstavljalo enega izmed najpomembnejših virov zaslužka za naše kraje.

Sicer smo to področje začeli preučevati pred štirimi leti, ko je bilo organizirano prvo srečanje delavk knapovk. Zbrali smo veliko dokumentarnega gradiva in zapisali kar nekaj življenjskih zgodb. Rudarski muzej Zabukovica–Liboje pri Etnološkem društvu Srečno v Grižah hrani podatke o 385 ženskah, rojenih v prvi polovici 20. stoletja, v rudniških službah na območju Spodnje Savinjske doline. Namen knjige je podati materialno, družbeno in kulturno podobo življenja knapovk, ki so presenetljivo, a skrbno, s trudom in z delavnostjo, opravljale težaški poklic, sicer rezerviran za moške. Preseneča, da je bila kar polovica delavk stara med 15 in 20 let ter da je prav vse v rudarsko delo prignala socialna stiska.

Prav vsaka knapovka ima svojo življenjsko zgodbo: o marljivosti, o vztrajnosti, o medsebojni pomoči. Vsaka zgodba je enkratno doživljanje takratnega življenja. Vsako pripovedovanje je tudi pripovedovanje mlajšim rodovom in razkrije nekaj, o čemer je bilo do zdaj malo govora.


Nazaj